Med ribiči, kokosi in meduzami, ki ne ožigajo- Port Barton in naokrog

Ker imajo Filipini več kot 7000 otokov sva se hitro poslovila od otoka Luzon in odletela na otok Palawan, ki je trenutno najbolj vroča destinacija Filipinov, kljub temu, da velja še za turistično zelo nerazvit otok. Že na letališču nama je bilo jasno, da se tukaj življenje odvija še za dve prestavi počasneje in da vstopava v pravo otoško življenje, neasvaltirane ceste in počasen tempo. Veliko pove že podatek, da je bankomat ali banka, kjer bi lahko prišel do denarja, samo v glavnem mestu otoka.

Prvi premik narediva z lokalnim avtobusom, ki naju po zaviti makedamski cesti in živo zelenimi riževimi polji pripelje v Port Barton. To je umirjena ribiška vasica z nekaj bungalovi, elektriko na obroke in prijaznimi domačini. Na mojo željo sva se iskanja nastanitve lotila »old school« brez TripAdvisor-ja in Bookinga, si vzela pol ure časa naredila tržno raziskavo in za eno noč pristala v hiški na drevesu ob plaži. Simpatično ni kaj, ampak ko moraš ponoči na WC pa precej avanturistično… Sledila je selitev, ki pa ni prinesla samo lažje nočne logistike ampak tudi zanimive in zabavne sosede. Navdušita naju švedska backpackerja po duši in srcu v svojih 60-ih, ki potujeta še vedno tako kot leta 1983, ko sta prvič z nahrbtniki odšla na Tajsko. 

Družno smo ugotovili, da se tudi popotniški svet spreminja in da je splet naredil svoje. Kot vedno, naju preseneti, kakšna je razlika med ljudmi, ki obiskujejo hotele malo višjega cenovnega razreda, kjer mora biti vse popolno ali pa malo cenejši okvir prenočišč, vendar še vedno zelo prikupen. V prvem je komunikacija med gosti enaka 0, medtem ko si v drugem takoj del skupine in kjer dobi potovanje za naju tisti pravi pomen.

Hočeš nočeš pa so v  otoško družino vključeni tudi petelini. Filipini namreč ne prepovedujejo petelinjih bojev in je to nedeljski nacionalni šport. Vse lepo in prav, taka je pač kultura, vendar to pomeni, da so tudi pri vsaki hiši vsaj 3 petelini, na vsako vas kakih 500 primerkov. Ta 500 članski pevski zbor najrajši vadi v zgodnjih jutranjih urah. Predstavljate si lahko, da je spanec bolj rahel. Včasih se zdi, da ti petelini prav tekmujejo, kdo bo zapel prvi in 3 zjutraj se jim zdi odlična ura za pričetek. Skratka, če nočeš biti izgnan iz otoka, ker bi zadavil vsakega petelina posebej, so »štopli« za ušesa obvezna oprema!

Po 4 dneh se vkrcava na ladjico in prispeva do naslednjega obalnega mesta San Vicente in njegove 14 kilometerske plaža. Filipinska vlada se je odločila, da bo to naslednji Boracay, torej ogromen projekt z velikimi hoteli, zato se v ozadju že gradita čisto novo letališče in cesta. Vesela sva, da sva jo uspela ujeti še v svoji prvinski obliki z lokalnimi ribiči, otroci in kokosovimi palmami v ozadju. Naslednjič zagotovo ne bo več taka, saj se stvari v Aziji spreminjajo s svetlobno hitrostjo.