Tropski soncni zahod v Kota Kinabalu
Pa so spet trije tedni naokoli in ponovno sva na letaliscu kjer cakava na let nazaj v Kuala Lumpur. Ostala sva spet sama. Ponovno zdruzena slovenska odprava z Leo in Juretom se je dokoncno razdvojila. Smrk.
Super je bilo! Modrooka Slovenca sta se ena carska tocka na najinem potepanju. Odkrivanje Bornea- drzave Sabah-smo zaceli na zahodu v Koti Kinabalu.
Sladko mascevanje (na krozniku riba, ki je Tino napadla na Baliju)
Kaj kmalu smo ugotovili, da to ni najbolj 'backpackerska' destinacija, ampak namenjena predvsem paketnim turistom, ki imajo aktivnosti rezervirane ze vec mesecev v naprej. Po 3 dneh 'svicanja' ob intenzivnem planiranju smo se odlocili, da vzpon na najvisji vrh Azije- Mount Kinabalu odpade. Dvodnevni podvig na ta hrib prodajajo kot zlato. Ze podatek, da ena noc na hribu v najcenjesi koci na skupnih leziscih stane skoraj 100 eurov, razlozi vse. Se bolj ironicno je to, da je to 'poceni' posteljo potrebno rezervirati kar precej v naprej. Pa smo se znasli drugace, si najeli motorcke in se sami podali raziskovati nacionalni park pod to znano azijsko spico. Dirkanje po vjugasti cesti z bolj izkusenima motoristoma Leo in Juretom je bila prava zabava!
Ob gledanju dokumentarcev na National Geographic-u si clovek predstavlja Borneo kot samo dzunglo. Resnica je zal dalec od tega. Malezija je namrec najvecja proizvajalka palmovega olja na svetu (60% svetovne proizvodnje) in od tega se 30 % proizvede na Borneu. Tako vecino otoka krasijo nasadi oljnih palm, med njimi pa so le redki predeli dzungle, ki so spremenjeni v nacionalne parke.
Nasad oljnih palm
Eden izmed rdecih kosmatincev, ki je zaradi palmovih nasadov koncal v rehabilitacijskem centru Sepilok
Osebna higiena
Zaradi izkrcenosti gozda koncentracija zivali tukaj relativno velika in tako idealna za njihovo opazovanje. Kljub temu je bilo iskanje divjega orangutana prava avantura in ne boj ampak mesarsko klanje s tigrastimi pijavkami, ki so ene bolj stevilcnih prebivalk na otoku in ob tropskem nalivu (v katerem smo se seveda znasli tudi mi) cisto pozivinijo! A mi se nidmo vdali- hlace v ' zokne' pa gremo. Splacalo se je. Nasli smo dva nam bljizna rdecelasa sorodnika. Jupiii!!!
Dolina Danum-eden redkih kosckov primarne dzungle na Borneu
Vzpon na 30 metrov visoko opazovalnico
Krvosesa tigrasta pijavka
Ce si lacen...
Zeleni drevesni kuscar
Opica proboscis-ali po malezijsko orang holanda, kar pomeni clovek iz Nizozemske (velik nos in pivski trebuh?)
Pigmejski divji slon
Red leaf opica
Kdo je komu bolj zanimiv?!
96% cloveku enakih genov je ocitnih
Cesnjica za na konec je bilo potapljanje na Sipadanu. In ko vsak potop predstavlja 1 uro adrenalinske akcije s vsaj petnajstimi morskimi psi, nestetimi zelvami, barakudami in velikimi jatami rib, zvecer omagas v postelji z nasmeskom na obrazu.
Ribici gredo na nocni siht
Slavni otok Sipadan
In njegovi prebivalci
Barakude
Cez 2 dni pa piciva se na najino zadnjo destinacijo- Sumatro. Ja Indoneziji se res ne moreva upreti!
Pa se vidimo kmalu......7. julij je vedno blizje!
Kar ne moreva verjeti, da je že pol leta od najinega povratka. Čas res beži. In da bo najina zgodba zaključena v pravem stilu, vas v petek, 28.1.2011 ob 19.30 uri, vabiva na prvi del predstavitve najine poti v dvorano ŠTUK v Mariboru. Potepali se bomo po nepozabnih trekingih Patagonije, obiskali Slovenko Mojco na severu Čila, se z džipi podili čez prostrane planote bolivijskega altiplana, podrobneje spoznali njen živalski svet, zavili v brazilski Pantal in se po Amazonki odpeljali do Kolumbije. Ko nam bo Južne Amerike dovolj, se bomo podali po poteh Jamesa Cooka ter obiskali skrivnostni Velikonočni otok, tradicionalno Tongo in za na konec občudovali naravo Nove Zelandije.
