Lep pozdrav iz Kolumbije, natancno iz Leticie, kamor sva prispela po 6 dnevni plovbi z ladjo po Amazonki. To je bilo zanimivo dozivetje, ko usodo in spalnico (beri viseca mreza) delis s 150 domacini. Na ladji sva bila namrec edini eksoticni zivali. Dnevi so bili precej dolgi in so potekali nekako takole. Natancno ob 6.00 uri zjutraj nam je kuharica lastno rocno stresla mrezo in zakricala: ' Cafe de manha' (zajtrk). V 5 minutah smo se vsi postrojili v vrsto in cakali, da dobimo sedez v kuhinji. Glede na budnico sva seveda v mislih imela okusen zajtrk in polna usta sline. No in ko je nastopil najin trenutek, so se pred nama znasli mlincem podobni keksi in kava, ki je bila narejena v razmerju liter kave-liter sladkorja. Kuharica je seveda budnico vztrajno ponavljala vseh 6 dni. Sledilo je kosilo ob 11 uri in vecerja ob 5 uri ter spanje s kurami.
Med obroki sva svoj cas zapravljala z opazovanjem zivljenja ob reki, relaksiranjem v mrezi, branjem, igrcami ( Maja, Luka- clovek ne jezi rulz) in henganja z lokalci. Ti so sicer pravi srcki, vendar je bila nasa komunikacija bolj manualna, saj vecina Brazilcev ne govori spansko ali anglesko- z najino razumevanje portugalscine pa lahko enaciva s kitajscino. Se sreca, da sva nasla enega zabavnega spansko govorecega Perujca!
Razen obrokov na ladji, ki so definitivno najvecji dogodek dneva (tipicno kosilo: riz, spageti, kuhan fizol v juhi, zdrobu podoben posip in meso; vecerja pa ista, vendar meso v zmleti obliki) je na ladji bila osrednja aktivnost higiena telesa in preoblacenje. To pomeni, da se je vecina potnikov tusirala vsaj 2x na dan in menjala garderobo po vsakem obroku. Najbolj naju je impresionirala vecerna garderoba punc, ki so se posebej uredile za opazovanje soncnega zahoda- potem smo namrec sli spat! Da pa ne pozabiva omeniti, ladja ni pretirano velika in tako sprehod po vseh kotickih( vkljucen obisk WCja) predstavlja razdaljo 50m. S pogleda domacinov sva midva bila verjetno najvecja smrdota na ladji, saj sva se tusirala samo 1x na dan, sveza oblacila pa sva si privoscila na 2 dni.
Je pa najino ostro oko zabelezilo se eno zanimivost. In to je moda kosmatih nog (oba spola). Ocitno tukaj lokalna folklora zapoveduje- bolj kosmata je noga, bolj si in! Po 6 dneh na ladji sva prisla do zakljucka, da je verjetno to naravna zascita proti komarjem, saj je vecina punc po porascenosti premagala Gasperja, Tino pa so ocitno steli med travestite.
Tudi moski del populacije na ladji ni bil zanemarljiv. Na ladji ni manjkalo lokalnih sarmerjev, ki so vecina izgledali kot Silvester Stalone v svojih najboljsih letih Ramba. Zmagovalec med mosko populacijo je bil gospod v svojih poznih 70 letih, ki nas je vsak dan presenetil z novo kolekcijo soncnih ocal. Tako se je v trenutku prelevil iz Toma Cruisa (Top Gun) v Bruca Willisa (Die hard). Svojih ocal pa ni snel niti med spanjem. Ja pa ta sarmer imel se eno super navado. Za gospoda njegovih let je sicer razumljivo, da se mu v dihalni poti nabirajo velike kolicine sluzi. Vse lepo in prav, ce le-te ne bi izlocal iz svoje mreze direktno na tla in to 10-15 cm od najinih rukzakov. Tako naju je vsako jutro razveselila nova mavricna tortica! Jami! No to je par utrinkov iz ladje- verjetno lahko povzamete, da sva imela res veliko casa in ko sva po 5 dneh koncno padla v rutino in se tudi midva zacela tusirati 2x na dan, smo 6 dan prispeli na cilj!
Tipicen domek na Amazonki
Promet na reki
Vas
Nase kosilo naslednji dan
Mularija z ladje
Lokalan plaza
Spalnica
Nasa ladja
Cista romantika
