Hribovska plemena vzhodne Burme

Gospa iz plemena Akha

Kljub temu, da smo skoraj na 2000m in je ura sele 8.30 nam sonce ne prizanasa. Temperatura je krepko cez 30 stopinj, a mi se ne damo. Po dveh urah in pol hoda prispemo do cilja. Vas plemena Lahu Shi.

Cez hribe in doline

Vas plemena Lahu Shi

V hisi

Skrbna starejsa sestra

Vascani nas iz daljave nezaupljivo opazujejoin se sreca, da je z nami vodic Leng, ki v lokalnem jeziku spregovori par stavkov in tako predre led.

Nas vodic Leng

Otroci kmalu pripeljejo pomocnika sefa vasi, ki nas povabi v svojo hiso. Po zacetnem nelagodju in opazovanju drug drugega se ozracje nekoliko sprosti in moski v hisi vrzemo debato. Tina in Lea zunaj zabavata otroke. Z Juretom se spogledava ob vprasanju enega izmed sogovornikov: "Koliko casa je potrebno hoditi do vase vasi?" Po hitrem izracunu oceniva, da bi potrebovala cca. 1 leto. Sledi zacudenje in novo vprasanje: "Kaksen je vas recept za pripravo skrzatov?" Razocarano ugotovijo, da jih bodo morali pripravljati tako kot zadnjih 2000 let, ker niso na nasem jedilniku.

Namesto bonbonov skrzati

Medtem zenski del odprave opazuje 10 letno deklico, ki skrbi za svojega mlajsega bratca. Ta se je namrec ravnokar pokakal, pa ne v hlace (ker jih nima), ampak kar na tla. Res se ne spodobi, da bi se pred hiso bohotila diseca klobasa. Nic lazjega! Starejsa sestra poklice pse, ki jo pomalcajo kot najvecjo specialiteto. In ko psi za desert se polizejo malckovo rit, kar onemimo.

Brezhlacnik in hlacnik

Po dobrih 2 urah se poslovimo in jo mahnemo na sosednji hrib. Ko prispemo v naslednjo vas, se vsi otroci in zenske poskrijejo v hise, k nam pa pristopi moski. Vaski saman nasemu vodicu razlozi, da je pred kratkim v vasi umrla zenska, ki so se jo polastili zli duhovi. Vascani so se zato odlocili, da svojo vas premaknejo na sosednji hrib. Ne zelijo, da jih obiscemo v novem prebivaliscu pred obredom izgona duhov, zato se pocasi odpravimo v dolino v nam znani svet. Vsak pri sebi razmislja ali so dogodki danasnjega dne resnicni ali se bo za ovinkom prikazal zli duh, ki nas bo pregnal iz sanj.

Pleme Eng

Sef plemena Eng s svojo doma izdelano pusko

Pleme Akhu

Tkanje obleke gospe plemena Palaung

Na trznici

Lepoticka plemena Taung Yo

Voda ne pritece iz pipe ampak jo je potrebno prinesti iz bliznjega samostana

Na trekingu od jezera Inlay do Kalawa smo prespali kar v budisticnem samostanu

Tezasko delo plemena Pa-O. Kje pa so pubeci?

So sli v samostan k daritvi.

Tradicionalni ribolov plemena Intha na jezeru Inlay

Obdelovanje plavajocih vrtov na jezeru

To je le eden izmed utrinkov nasega odkrivanja province Shan, ki nas je popolnoma ocarala. Bo treba nazaj, ko bodo generali dovolili potepanje po ostalem delu drzave. Ali kot bi rekel Jure, to je to za ta dnar!

Burma- potovanje v preteklost

Ura je 3.45 zjutraj in zurka na ulici Khao San v Bangkoku je na vrhuncu. Razgreti zurerji ne razumejo najinih zaspanih pogledov, cudijo pa se tudi najinim rukzakom. Na opazke se ne odzivava, ker sva z mislmi ze v Myanmaru. 3.55 ostra Tinina usesa kljub zaspanosti zaslisijo slovensko besedo iz neznanih ust. Lea in Jure sorodni slovenski dusi, ki vandrata po svetu tako kot midva, imata podobne nacrte. Tako se oblikuje slovenska odprava v Burmo.

Banda iz leve proti desni: Lea, Jure, Gasper in za fotoaparatom Tina

Letalo se spremeni v casovni stroj, ki nas v dobri uri popelje 100 let v preteklost. Pristanemo v Yangon-u. Ze prvi sprehod po ulici razkrije zanimivo mesanico zvedavih indijskih pogledov, vzklikov 'Hello!' razigranih Burmancev in sumljivih vonjav iz loncev podjetnih Kitajcev. Na ulici prevladujejo kolesa, trishaw (kolo s prikolico) in leseni avtobusi, ki so se po nasih cestah podili v casu prve svetovne vojne. Stare angleske kolonialne stavbe spominjajo na scene iz Havane,jki jih prav tako posteno najeda zob casa.

Ker v Burmi ne poznajo bankomatov se v Yangoonu oborozimo s papirjem!

Luksuzna prevozna sredstva za turiste: blue mazda...

...in kocija!

Za lokalce pa volovska vprega.

Zganjekuha po burmansko.

Clovek se vprasa kako je to mogoce, ce so nas pri geografiji ucili, da je drzava bogata z zemeljskim plinom, dragimi kamni in porascena s tikovimi gozdovi. Stvari postanejo kmalu jasne, ko v roko vzames casopis diktatorske vojaske vlade, ki je na oblasti ze vec kot 30 let. Fantje na vrhu so lepo poskrbeli zase, si zgradili 'fensi' novo glavno mesto, v katerem zivijo skorajda sami. Tako jim ni potrebno gledati bede v kateri zivijo ostali drzavljani. Svojemu ljudstvu dobrodusno namenijo 3-4 ure elektrike dnevno, v tem casu pa po nekem cudnem nakljucju ne dela internetna povezava. Vlada med navadnimi ljudmi nima nobene podpore, ampak strah pred prisilnim delom je prevelik, da bi si ljudje to upali na glas povedati. Nikoli ne ves cigava usesa te poslusajo in kdo je kdo!

Lokalna specialiteta- skrzati.

Lepotica s tradicionalnim mejkupom- thanaka.

Roke so v Myanmaru se vedno glavno orodje.

Zaradi informacijske blokade v drzavi so ljudje zeljni vsakovrstnih informacij in tako z veseljem izkoristijo vsak malo bolj samoten trenutek, da pokramljajo z nami. In ze po par pogovorih lahko ugotovis, da so precej razgledani in zelo spretni pri 'hekanju' vladne internetne blokade.

Menihi predstavljajo glavno intelektualno silo v drzavi.

Veselje mladih menihov po opravljenem izpitu v soli

Po dveh dneh uvoda v Yangonu se podamo na pot proti Mandalayu po najboljsi cesti v drzavi. Robbie Williams je ze vedel kaj poje v pesmi Road to Mondalay :) Ta namrec vodi mimo glavnega mesta in predstavlja glavno pot za izvoz tikovega lesa in dragih kamnov na Kitajsko. Mesto nas ne ocara, vendar njegova okolica nas popelje v svet menihov, samostanov, pagod in starodavnih mest.

Burmancem, ob druzini in nogometu, v zivljenju najvec pomeni budizem. Tako je obisk pagode, darovanje in poklon Budi veckrat dnevno opravilo. Nesteto stevilo pagod v drzavi tekmuje med sabo v bliscu zlata, ki ga v obliki zlatih listicev verniki lepijo na podobo Bude.

Shwedagon paya- v celoti iz zlata na vrhu pa se ogromen diamant, baje 76 karatov!

Ena izmed nestetih zlatih podob Bude.

Zlati listici, ki jih verniki lepijo na podobe Bude.

Naslednja postaja je Bagan. Ze pot do tja, kjer z avtobusom 'drvimo' po makadamu in precimo reke nam pove, da se blizamo eni najbolj revnih in vroci regiji drzave. Ta pa se lahko pohvali z vec kot 4400 starodavnimi pagodami in se brez slabe vesti lahko postavi ob bok Angkor Wat-u. No in tukaj nas preseneti se ena vladna cvetka, ki je zaradi par osamljenih hotelov med templji nasilno izselila celotno vas. In ko v celem dnevu med templji srecas le par turistov, ti stvar res ni vec jasna!

Nekaj izmed 44oo templjev v Baganu

Romantika v Baganu