Sunday 31 January 2010

Vietnam ali ko mama pride v kontrolo

Ce sva v desetih mesecih najinega potepanja srecala 3 slovenske duse (Luka in Dule- do Balija sta bila edina!) so se v Vietnamu zacele kar mnoziti. In sploh, docakala sva najin prvi obisk iz Slovenije. Prisle sta Gasperjeva mama in sestra Spela.

Koncno!

Da pa je bila akcija se vecja, pa se je tukaj zgodil nas dolgo nacrtovani miting s svetovnima popotnikoma Marjeto in Alesem. Bilo je kratko a sladko in komaj cakava na nov miting v Laosu!

Slo miting

Ko sta se punci navadili na azijski zrak (ali bolje smog in hrup motorjev) smo se spremenili v pravo popotnisko ekipo. Cakala nas je dolga pot od Saigona do Hanoia. A ker brez plaze seveda ne gre, smo se najprej odpravili na cisti jug- tropski otok Phu Quoc.

Neustrasni motoristi

Phu Quoc

Pa se malo o Vietnamu, drzavi z dolgo krvavo zgodovino, ki je na ljudeh pustila velik pecat. Kljub temu, da je turizem na visku razvoja, se v oceh starejsih prebivalcev da cutiti nezaupanje v tujce in vecina nasmeskov je podarjenih za biznis. Barantanje je del potovanja, vendar po enem mesecu postane ze prav utrujajoce (tudi za neumorno barantacico Tino). Tukaj je namrec ni stvari, ki bi imela realno ceno za belega cloveka (vcasih naju kar spominja na Indijo) in tudi matematika pri sestevanju racunov ni njihova mocna tocka. Njihove trgovske zvijace se stopnjujejo od juga proti severu. Dober primer je prodajka nogavic na trznici, ki nas je 15 minut vztrajno prepricevala, da so nogavice Louis Vuitton narejene v Parizu in imajo zato ceno 10 Obaminih dolarjev. Konec koncev na etiketi pise made in Paris!

Cu Chi tuneli ali kako so vietnamci prelisicili americane

Delta Mekonga

Svetovna popotnika Marjeta in Ales zapuscata Vietnam

Komunizem ostaja bolj na papirju, v zraku je cutiti kapitalizem. Rdeca barva in zvezda ostaja zelo dober prodajni artikel. Mesta so v izgradnji in posel cveti na vsakem koraku. Vietnam postaja nova Kitajska, tovarne rastejo kot gobe po dezju in prilozosti za delo ne zmanjka. Kljub temu pa se vedno veliko ljudi ostaja poljedelcev in ne malo jih zivi na robu prezivetja.

Naporen siht!

Glede na ponudbo se je nakupovanju skoarj nemogoce izogniti. Mnogo orginalov dragih znamk namrec dobi noge iz tovarn oz. so Vietnamci pravi carji v kopiranju vsega moznega. No in glede na to, da smo se na kupu znasle 3 babe, smo tudi mi naso mamo na letalisce spremili z dodatno torbo :). Gasper je od hudega kar zbolel in tako preskocil nase vec urne probe pri siviljah v Hoian-u.

Babe pri sivilji

Zdravilo za vse

Halong bay

Halong bay se iz druge perspektive

In da je bila preobrazba popolna smo se zadnji dan v Hanoi-u vsi trije s Spelo prepustili spretnim rokam prikupnega dolgonohtega frizerja. Visek svojih spretnosti je pokazal na Gasperju, ki mu je vsak koder oblikoval/zravnal s krtaco in ga na koncu spremenil v pravega barocnega princa. Pogled iz zadnje strani bi mu tako zavidala vsaka priletna gospa, ki je fenica trajne. Glede na vlozen trud, je bila tudi cena enaka ceni zenske frizure.

No comment!

Nova Gasperjeva frizura je kaj hitro obrodila sadove. Avtobusna voznja z lokalnim avtobusom se je koncala s telefonsko stevilko na listku in vrocimi pogledi mladega vietnamca (Tinina prisotnost ga ocitno ni ovirala.)

Trije tedni z novo druzbo so minili kot blisk. In ko je nasa mama koncno pozabila na krompir in se sprijaznila z rizem smo jo ze pospremili domov. Smo pa skupno ugotovili, da je postala prava “hardkor” popotnica!

Preostala trojka pa ze siba novim dogodivcinam na proti v Laos!


Hanoi

Thursday 7 January 2010

Windsurfing in Mui Ne (Vietnam)

Za otvoritev sezone en dan za 7-ke, 2 dni za 6-tke in en dan za 5-tke

Baywatch

Lokalne trgovke

Akcija

Se vedno akcija

Surf center naju je zalagal s Starboard dilami ter Severne in Simmer jadri. Sprobala sva dile Quad 86 (s stirimi fini, pocasna in okretna deska za val), Kode 86 (moja ljubica-fenomenalna za chop) in Futura 111 (leti ko sneta sekira) vse letnik 2010.



Shorebreake, ki zlomi marsikateri jambor

Po 4 dneh...

Tuesday 5 January 2010

Hong Kong

Besede, ki bi najbolje opisale mesto: mravljisce ljudi, nakupovalni centri, high tech stolpnice, kitajske trznice, kadece se kitajske kuhinje in nora vecerna razsvetljava z laserskim sovom.

Nocna panorama, ki ne razocara

Cyber`shoping center

Mesto, ki od leta 1997 pripada h Kitajski, vendar se vedno ohranja svojo nedvisnost s svojim denarjem in vizo za ostale prebivalce iz celinske Kitajske. Na majhnem teritoriju zivi 7 miljonov ljudi. Par sto zelo bogatih Kitajcev zamaskira dejstvo, da vecina ljudi zivi na minimalni kvadraturi v nebo dvigajocih stolpnicah in dela skoraj 24 ur na dan.

No in tukaj so nama prav prisla stara poznanstva. Ed ( kolega veterinar iz studenskih casov, ki ze par let dela tukaj) nama je zrihtal carsko stanovanje v fensi delu mesta. V zameno sva morala skrbeti za dva sladka mackona, ki sta naredila vzdusje se bolj domace. Stanovanje pripada veterinarki Heidrun in njenemu mozu, ki sta se za praznike odpravila domov! Pravi luksuz, sploh ko imas 120 kvadratov zase z udobno zofo, televizorjem, nestetimi cd-ji in dvd-ji, igricami, internetom, kuhinjo, hladilnikom, pralnim strojem............stvari, ki jih blazno zacnes pogresat ob daljsi odsotnosti. Se slisi butasto, ampak kaksen dan bi najraje cel dan prezdela v najinem sposojenem domu :)

Vesela druscina

Najina mackona

Najina igralnica

Prve par dni sva odkrivala mesto in se zgubljana v neskoncnih nakupovalnih centrih in trznicah. Raziskovala neskoncno domislijo kitajske medicine ( pred Kitajci res ni varna nobena “stvar”, ki kaze kakersenkoli znak zivljenja) in poskusala njihove gurmanske zvarke. Izbira je neskoncna in vcasih je dobro, da za prevod hrane, ki si jo zauzil, izves komaj cez kaksen dan!

Kitajska medicina...

...ne pozna meja!

Pticja trznica

Tudi roz nikoli ne zmanjka

Raj za akvariste

Gurmanski uzitki

Ker pa so bili tukaj prazniki, je nakupovalna norija dosegla visek. Pred trgovinami znanih modnih oblikovalcev so se vrstile kolone. Ocitno teh mnozic ni zmotilo dejstvo, da je bilo za vstop treba pocakati kaksno uro! Noro! No takim trgovinam sva se z lahkoto izogibala, malo tezje je bilo pri tehniki in fotografski opremi :)

Po parih dneh mesta je bil cas za naravo. Ze kratka voznja z avtobusom te pripelje do lepih plaz, zelenih hribckov in majhnih ribiskih vasic. Kar tezko je verjeti, kako hitro je mozno pobegniti vsej tisti mestni naglici.

Kljub dejstvu, da Kitajci ne praznujejo nasega novega leta, je imelo mesto prekrasno praznicno podobo. Novo leto je minilo kot bi trenil............tezko pricakovani ognjemet pa je kar malo razocaral. Ob vsej tej mestni razsvetljavi so bila pricakovanja ocitno prevelika ali pa je imela prste vmes financan kriza.

Za na konec se ena veterinarska: Ker je Hong Kong ena od modnih prestolnic, tudi domisljija pri hisnih ljubljenckih nima meja. V razcvetu so pasje pekarne, dostava gurmanskih specialitet na dom, pasji nakupovalni center. Ta je prav poseben fenomen, saj ima na vrhu kafic oz. restavracijo s porocnim salonom. Po dolgem dnevu nakupovanja se lahko tako sveze zaljubljen pasji parcek tukaj poroci in nato ob porocni torti uziva razgled nad mestom!


Mali manekeni (vozicek v ozadju ni otroski ampak pasji)