Mentawajski nagci

Tu tu, tu tu se zaslisi iz ladijske troblje, ki nas prebudi iz sladkega spanca v katerega so nas zazibale scene iz piratskih filmov, monotono skripanje ladijskih desk ter ropot dizelskega motorja. Kapitan naznanja nas prihod v Muaro Siberut- pristanisce otoka Siberut, ki je najvecji otok v otocju Mentawai, 134 km jugozahodno od Sumatre.

Gasper, Steve in jaz kar ne moremo verjeti, da smo ze prispeli in da je to resen zacetek nase avanture za nagci (Steve je zabavni surfer iz Kalifornije, ki je na 2 letni odpravi po svetu, predvsem v iskanju dobrih valov, pot pa si vsake toliko casa zacini s kulturnimi vlozki). Pocasi se izkrcamo v upanju, da naletimo na vsaj kakega anglesko govorecega cloveka oz. lokalnega vodica, ki nas bo pripravljen popeljat v dzunglo. Sreca je na nasi strani - ogovori nas dolgolasi mladenic- Kornelius, ki izgleda presneto pristno mentawaijsko in kaj hitro naredimo boljni plan za 7 dnevno odpravo v neznano.
Po 2 urnih pripravah in okrepcilu v lokani gostilni ze picimo v lesenem kanuju po reki navzgor. Izkrcamo se ob leseni hiski, nasa 2 porterja si iz palmovih listov spleteta 'rukzak' in ze se podamo proti prvi vasi. Ze po prvih korakih ugotovimo, da imajo poti tukaj cisto drugo obliko in agregatno stanje kot smo jih navajeni.

Lahko bi jih opisali bolj kot blatno mocvirje, po katerem so podrta z mahom obrascena drevesa. Premikanje bolj spomija na hojo po gredi kot na treking. Da pa stvar ne bi bila prevec monotona, se vsake toliko casa do pasu pogreznemo v blato. Nasi pogledi so malo skrb vzbujajoci, sploh ko nam vodic razlozi, da imamo sreco, ker ni dezevalo ze en teden.

Po dobri urci bojevanja z naravo prispemo do cilja. Pricaka nas lesena hiska, obdana z blatno jaso, prasici, kurami in prijaznimi vzkliki “ Aloita” bolj ali manj nagih domacinov. To je drugi svet- kot bi rekel Steve: “ Svet je raven in kjer se konca pades na Mentawai.”

Hisna dekoracija

O izvoru ljudstva Mentawai je znano zelo malo. Predvideva se, da izhaja iz Sumatre in da so se pred davnimi leti s svojimi colni pocasi prebili do otoka Siberut. Tukaj so ziveli v popolni izolaciji skoraj do 20. stoletja, saj jih je od Sumatre locilo precej kilometrov razburkanega morja. Bili so dobri lovci, spretni izdelovalci colnov, verjeli so v obstoj naravne moci duhov zemlje, morja, neba in gozda. Govorijo svoj jezik, ki nima nic skupnega z indonezijskim.
Njihovo oblacilo predstavljajo tatuji po celem telesu. Moski nosijo “tangice” narejene iz lubja kruhovca, zenske pa krilce iz bananih listov.

S prihodom misjonarjev v 20. stoletju so v zameno za zdravila in oblacila sprejeli katolisko vero. Kljub temu, pa se nacin zivljenja ni veliko spremenil. Vecina ljudi se vedno ne operira z denarjem, vendar zivijo v sozitju z gozdom, ki jih oskrbuje s vsem, kar potrebujejo. Glavna hrana je Sagu (ena vrsta palme), taro, banane, durian in vse kar se premika po gozdu in vodi. Placilno sredstvo so prasici, kokosi in cigareti.

Za kajenje leta niso ovira

Tudi mi trije smo se vkljucili v njihov nacin zivljenja. Spali smo na tleh, potrebo opravljali v dzungli, se umivali v reki, vstajali s kurami in predvsem veliko posedali. Zivljenje Mentawaicev namrec ni posebno intenzivno, kljub temu, da se dan zacne ob 4 zjutraj in konca ob pol noci.

Veliki del dneva predstavlja druzenje ob cigaretu ali domacem zvarku iz bananih listov in tobaka ter kramljanju o vsakdanjih opravilih.

Saman

Prijazni lokalci so nas naucili nekaj njihovih spretnosti, ki so jim pomagale stoletja preziveti v dzungli. Tako smo z macetami podrli 10 metrov visoko drevo kruhovca in si iz lubja pripravili tradicionalne tangice ( slike niso za objavo :)).

Priprava lubja za Gasperjeve tangice

Tina se je podila po lokalnem potoku in lovila ribe. Nabirali smo mesnate crve, ki predstavljajo enega pomembnejsih virov proteinov. Jami!

Nabiranje crvov

Lokalna specialiteta

Kot piko na i pa smo iz cilija in lubja pripravili strup za puscice in se ob 5 zjutraj odpravili na lov za opicami. Zal oziroma na sreco so vse opice prezivele.

Priprava strupa

Bojna oprema

Po 7 dneh prezivetja z nagci in menjavi 4 razlicnih um (tradicionalnih his) smo se prebili do pravega dzungelskega slapa, kjer smo se z veseljem ocedili in vsi srecni odpravili nazaj v civilizacijo. In kaj naj receva za na konec, bila je avantura, vendar ''It is good to be back!''