Sumatra

-->

Kilometer 0 ali kjer se zacne Indonezija

Pa sva prigurala do konca in sedaj odstevava zadnje dneve svobode v viseci mrezi najinega bungalova na otoku Weh. Sumatro sva posteno obdelala. Po tekanju z nagci po dzungli sva se uvajala nazaj v civilizacijo na jezeru Toba.

Jezero Toba

Tukaj zivijo potomci ljudstva Batak, ki so pred davnimi leti prisli iz Burme in Indije in so bili neumorni bojevniki in lovci na glave.

Tradicionalne hise ljudstva Batak

Skoraj obgljavljena...

Okrasitev tradicionalnih his

V vecnem strahu pred sovrazniki, so se udomacili na majhnem otoku Samosir, ki krasi sredino jezera Toba. Tukaj sva spoznala odbitega Francoza Brunota s katerim smo se podali na rally po otoku in posteno sprobali zmogljivost nasih jeklenih dvokolesnikov.

Gor pa dol po travnikih :)

Ta dan sva dojela sumatranski besednjak. Ko ti domacin rece “ bad road” to pomeni v nasem jeziku ”no road” ali kozja steza po travniku.

-->

Solarcki, prvi zmaga!

Naslednji tedni so minili v odkrivanju rdecih sorodnikov v nacionalnem parku Gunung Leuser,

Nas dzungelski kamp

Veliiiiiiiiiiko drevo!

osvajanju vukana Sibayak, dricanju po reki v traktorskih zracnicah v Bukit Lawangu in cvekanju z neverjetno prijaznimi domacini.

Na vrhu vulkana

In po vseh teh presvicanih dnevih je bil cas za naskok se zadnjega tropskega otoka- Pulau Weh. Skratka treba je na zasluzen dopust pred skokom v realnost!

Razgled iz bungalowa.

Koncno spet pod vodo!

Ogromna jata trevalijev in barakud

Modro pikcasti skat

Ha?