DVA POTEPUHA

Kar ne moreva verjeti, da je že pol leta od najinega povratka. Čas res beži. In da bo najina zgodba zaključena v pravem stilu, vas v petek, 28.1.2011 ob 19.30 uri , vabiva na prvi del predstavitve najine poti v dvorano ŠTUK v Mariboru . Potepali se bomo po nepozabnih trekingih Patagonije, obiskali Slovenko Mojco na severu Čila, se z džipi podili čez prostrane planote bolivijskega altiplana, podrobneje spoznali njen živalski svet, zavili v brazilski Pantal in se po Amazonki odpeljali do Kolumbije. Ko nam bo Južne Amerike dovolj, se bomo podali po poteh Jamesa Cooka ter obiskali skrivnostni Velikonočni otok, tradicionalno Tongo in za na konec občudovali naravo Nove Zelandije. Vljudno vabljeni, Dva potepuha

16 mesecev potepanja je za nama. Se sama ne moreva verjeti, da je ze konec. Na zacetku se je ze eno leto zdelo neskoncnost in sedaj odstevava najine zadnje ure. Obcutek je cuden. Bilo je noro, vcasih tezje, kot sva si mislila in to so trenutki, ko bi jo najraje popihala domov in se skrila v objem domacih. Takrat se clovek vprasa: "Kaj nama je tega treba?" Vendar nepozabni trenutki zmagajo in te zasvojijo kot kecap na pomfriju.

--> Kilometer 0 ali kjer se zacne Indonezija Pa sva prigurala do konca in sedaj odstevava zadnje dneve svobode v viseci mrezi najinega bungalova na otoku Weh. Sumatro sva posteno obdelala. Po tekanju z nagci po dzungli sva se uvajala nazaj v civilizacijo na jezeru Toba.

Tropski soncni zahod v Kota Kinabalu Pa so spet trije tedni naokoli in ponovno sva na letaliscu kjer cakava na let nazaj v Kuala Lumpur. Ostala sva spet sama. Ponovno zdruzena slovenska odprava z Leo in Juretom se je dokoncno razdvojila. Smrk. Super je bilo! Modrooka Slovenca sta se ena carska tocka na najinem potepanju. Odkrivanje Bornea- drzave Sabah-smo zaceli na zahodu v Koti Kinabalu. Sladko mascevanje (na krozniku riba, ki je Tino napadla na Baliju) Kaj kmalu smo ugotovili, da to ni najbolj 'backpackerska' destinacija, ampak namenjena predvsem paketnim turistom, ki imajo aktivnosti rezervirane ze vec mesecev v naprej. Po 3 dneh 'svicanja' ob intenzivnem planiranju smo se odlocili, da vzpon na najvisji vrh Azije- Mount Kinabalu odpade. Dvodnevni podvig na ta hrib prodajajo kot zlato. Ze podatek, da ena noc na hribu v najcenjesi koci na skupnih leziscih stane skoraj 100 eurov, razlozi vse. Se bolj ironicno je to, da je to 'poceni' posteljo potrebno rez...

Gospa iz plemena Akha Kljub temu, da smo skoraj na 2000m in je ura sele 8.30 nam sonce ne prizanasa. Temperatura je krepko cez 30 stopinj, a mi se ne damo. Po dveh urah in pol hoda prispemo do cilja. Vas plemena Lahu Shi. Cez hribe in doline Vas plemena Lahu Shi V hisi Skrbna starejsa sestra Vascani nas iz daljave nezaupljivo opazujejoin se sreca, da je z nami vodic Leng, ki v lokalnem jeziku spregovori par stavkov in tako predre led. Nas vodic Leng Otroci kmalu pripeljejo pomocnika sefa vasi, ki nas povabi v svojo hiso. Po zacetnem nelagodju in opazovanju drug drugega se ozracje nekoliko sprosti in moski v hisi vrzemo debato. Tina in Lea zunaj zabavata otroke. Z Juretom se spogledava ob vprasanju enega izmed sogovornikov: "Koliko casa je potrebno hoditi do vase vasi?" Po hitrem izracunu oceniva, da bi potrebovala cca. 1 leto. Sledi zacudenje in novo vprasanje: "Kaksen je vas recept za pripravo skrzatov?" Razocarano ugotovijo, da jih bodo morali priprav...