Pa sva spet nazaj v civilizaciji. Po 2 tednih brez elektrike, mrzlega tusa in simbioze s scurki, pajki in podobnimi stvori je to pravi sok. Volentiranje v parku Ambue Ari je bila prav posebna izkusnja in zelo drugacna od tega kar sva pricakovala. Kot govori njihova internetna stran sva pricakovala, da gre za program rehabilitacije zivali in njihovo vracanje v naravo. To pa na zalost tukaj izvajajo zelo po bolivijsko. Vecina velikih mack ostane v parku, kjer jih najprej navadijo na ljudi in nato sprehajajo s povodcem. Tak nacin dela na zalost vodi v nastanek turisticne atrakcije za gringote, ne pa v rescue center za zivali. Strokovno tudi niso ravno podkovani, na zalost pa niso dojemljivi za predloge in nasvete ljudi z izkusnjami (o veterinarski oskrbi raje ne govoriva). Glede na opisano sva se odlocila, da v parku ostaneva samo 14 dni. Kljub vsemu sva dozivela veliko nepozabnih trenutkov in zauzila dzunglo v polni meri.
Puma Carlos
Brazilska divja macka Mariano
Howler monkey Goody
Capucino monkey Martina
Kolegi
Druscina volenterjev v jedilnici
Na sprehodu z jaguarko Katie
Pozerka
3 comments:
Sem vama fauš ko pes... ;)
da vaju ni sram ko se tak zmrdujeta, ker sta se igrala z opicami, pa vsemi temi lepimi divjimi mackami!! in mi naj potlacimo navdusenje in se delamo,da se strinjamo z vama glede tega neodgovornega ravnanja!?
:) uzivajta!
Na sreco nista gringota iz ZDA ampak samo iz Slovenije :)
Uživajta!
Post a Comment