Ocitno je Bolivija kraj, kjer midva vedno srecava ljudi nase rodne grude. Drugic v Boliviji in tokrat potujeva z Lukom in Dusanom, nasmejanima Mariborcanoma iz desnega brega Drave. Dogodivscina se zacne s precenjem Salar de Uyunija- slane puscave ob osmih zjutraj iz San Pedra de Atacame. Najprej z avtobusom do bolivijske meje, kjer nas ze caka nas dzip in sofer Juan. Spoznamo se 2 clana nase odprave, 2 japanski bubi Tetsuyo in Emi. Sta zelo netipicna Japonca, ki veliko potujeta, vendar tokrat le na 14 dnevnem dopustu (baje je to visek dopusta, ki si ga lahko vzames v enem kosu na Japonskem). Tetsuya je drugace pravi hard core popotnik, saj je bil pred 10 leti 4,5 leta na poti. Njegova zmagovalna zgodba pa je, ko je v Pakistanu zaradi lakote kupil in lastnorocno zaklal kuro. Oba nas zabavata s tipicnim japonskim kriljenjem in glasnimi vzdihljaji nad lepotami salarja.
Spoznanje nasega soferja Juana nas zelo pomiri, saj krozijo raznovrstne zgodbe o pijanih soferjih in nesrecah z dzipi. Pubec je zelo primeren za formulo ena saj odlicno obvlada svojega konjicka, v trenutku zamenja predrto gumo in napolni tank bencina iz kanistra na strehi dzipa.
Vse besede o lepotah salarja bi bile odvec saj slike povedo vse. Tri dni nase pustolovscine minijo kot bi trenil. S solzo v oceh (zenski del) se poslovimo od nasih japoncev in sklenemo, da zacnemo uvazati hi-tech japonske WC-je v Slovenijo (le-ti ti ne samo operejo in posusijo zadnjo plat, privoscijo ti tudi masazo).
Laguna Blanca
Laguna Colorada
Narcis
Druzina
Zmenek
Nase prenocisce
Pocitek
Pridobivanje soli
Kaktussssss
Belo in modro v salarju
Leteca ekipa
Pokopalisce vlakov
1 comment:
Ful dobre fotke!!! Vidim da uživata. Joj kak bi bila na vajinem mestu. :)
Post a Comment