DVA POTEPUHA: Od divjega zahoda preko kolonialnih rudnikov do bolivijskega Madrida

Wild, wild west

Gospa iz Tupize

Naslednja postaja je bila Tupiza- pravi divji zahod, kjer se v cloveku nehote porodi zelja po jahanju konja. Stirje kavboji smo osedlali svoja kljuseta in odjezdili med kaktuse in rdece kanjone. Clint Eastwood bi bil ponosen na nas.

V stilu divjega zahoda smo preziveli tudi avtobusno voznjo od Tupize do Potosija. Voznja naj bi trajala 7 ur. Na pot smo krenili z 1,5 urno zamudo in s fenomenalnim vonjem na avtobusu po kupu presvicanih stumfov. Pa smo si mislili: karta je bila res poceni. In ko se nam iz ust med spancem pocedi prva slina, se naenkrat prebudimo sredi panike na avtobusu. Odpremo oci in pred nami pozar. Lokalci kricijo in gasijo in cez 5 minut vsi stojimo zunaj. Ura je 4 zjutraj, mi usred nicega v trdi temi. Se sreca, da ima sofer seboj 2 asistenta- 12 letna pubeca, ki imata funkcijo glavnih mehanikov. Ko ''odsraufata'' svoje gremo dalje. Pa si recemo: ''saj je samo en pozar''. In ko se nam iz ust pocedi druga slina, zavlada na avtobusu spet panika- masina zakuha. Spet vsi dol, sraufamo in postopek se v nadaljni voznji ponovi se 3 krat. Na cilj prispemo s 7 urno zamudo. Nauk zgodbe: ne kupuj najcenejse karte in ne zaupaj izgledu avtobusa- vazna je masina!

Potosi

Potosi je najvecje rudarsko mesto v Boliviji, kjer se danes kopljejo cink in nekaj srebra na isti nacin kot pred 300 leti- kramp, lopata in dinamit, ki ga lahko kupis na vsaki trznici. Rahlo depresivni si ogledamo v kaksnih razmerah delajo ti rudarji. Zacnejo z 12 leti za mizerno placo in ponavadi umrejo stari okrog 50 let. Groza!!!

Wannabe rudarji

Edini obrok v rudniku- zvecenje koke

Pravo nasprotje Potosija predstavlja Sucre, kjer se cedita med in mleko. Sucre je bil vcasih glavno mesto Bolivije, danes je center prava in vrhovnega sodisca. Studij prava je zato tukaj zelo in. V mestu ima vsaka druga hisa odvetnisko pisarno. Mesto je zelo urejeno in spominja na Madrid. (Tini najlepse juznoamerisko mesto do sedaj).