Po tisocih kilometrih na avtobusu, ladji in v zraku sva koncno prispela v tezko pricakovano Kolumbijo. S cmokom v grlu in benko spuro sva prestopila mejo v dezelo kokaina, orozja in gverile. Sok! Kot bi se zbudila v pravljici. Namesto Escobarja in njegovih kompanjonov so naju pricakali nasmejani ljudje, vonj po dobri kavi in prijazna beseda na vsakem vogalu. Kar tezko verjames, da je ta dezela na tako slabem glasu.
Po sestih dneh ladje sva en teden prezivela v Leticii, ki je mesto na tromeji med Perujem, Brazilijo in Kolumbijo. To je bil cas za razvajanje z neznanim tropskim sadjem, tekanjem po dzungli in z najlepsim razgledom iz WC-ja.
Mrces
Jutro na Rio Yavari
Kraljevi lokvanji
Najina cabaña sredi dzungle
In se zadnja stran- WC z najlepsim razgledom
Sosed kajman
In obrazi Amazonke...
3 comments:
Noro! Krasne fotke.
vidim da vama ni slabo.
pri nas vreme grozno. ko sredi oktobra.
uživajta!
A te nisem učila,da se moraš umivati???? Ha,ha
lustno!
a mola vama ja pa tok hitro zmanjkal (bova dala na seznam) uzivajta!
lep pozdrav iz premanture
Post a Comment