Mama, prihajava domov

16 mesecev potepanja je za nama. Se sama ne moreva verjeti, da je ze konec. Na zacetku se je ze eno leto zdelo neskoncnost in sedaj odstevava najine zadnje ure. Obcutek je cuden.
Bilo je noro, vcasih tezje, kot sva si mislila in to so trenutki, ko bi jo najraje popihala domov in se skrila v objem domacih. Takrat se clovek vprasa: "Kaj nama je tega treba?" Vendar nepozabni trenutki zmagajo in te zasvojijo kot kecap na pomfriju.

Sumatra

-->

Kilometer 0 ali kjer se zacne Indonezija

Pa sva prigurala do konca in sedaj odstevava zadnje dneve svobode v viseci mrezi najinega bungalova na otoku Weh. Sumatro sva posteno obdelala. Po tekanju z nagci po dzungli sva se uvajala nazaj v civilizacijo na jezeru Toba.