V Novi Zelandiji sva bentila nad mrazom, zdaj pa svicava kot zmaja. Preskok je bil divji. Od pomrznjenih brkov na J polobli, do tistih lepih svetlecih kapljic pod nosom, ki te spravljajo v zadrego. Tropi! Pocasi se spreminjava v rozine, ker vsaka litrca vode izpari v trenutku. Sok pa ni bil samo temperaturni, ampak tudi kulturni. Mravljisce ljudi, restavracije, hoteli, divji promet in nesteto vprasanj lokalcev: “Massage? Transport? Very cheap! Look, look!” naju je prve dni kar spravljalo ob zivce. Zacela sva v Kuti, ki bi jo lahko poimenovala kar avstralska Ibiza. Kar tezko si je predstavljati vse te trume turistov, ki pozirajo vse mozne turisticne usluge nasmejanih lokalcev. Jim pa ni za zamerit, let iz Z Avstralije traja le 2,5 ure, let cez Avstralijo pa 4 ure. Cene so turisticno nabite, vendar se vedno smesno nizke.
Kaj kmalu sva iz tega kaosa odpujsala v notranjost. Ubud je kulturno sredisce Balija, obdano s prekrasnimi rizevimi polji in vasicami, ki izdelujejo vse mogoce. No in tukaj ti postane jasno od kod se zalaga Ikea in pol nasih trgovin. Bali! In ko sva midva zivela v dobri veri, da se “african tribal work” = kipci, maske in podobne stvari izdelujejo v Afriki, sva se krepko motila. Delavnice razlicnih stvari je bolje steti v kilometrih, moznostim za barantanje pa ni konca. Prvi ceni, vedno sledi vprasanje: “here for bussiness?” Potem je cena cisto druga in prav smesna. No in nehote se ti porodi misel o uvozu par kontejnerjev dizajnerskega pohistva.
Sva pa tukaj odkrila se novo adrenalinsko aktivnost – voznja s skuterjem. Carska opcija za odkrivanje otoka, ceprav precej naporna! Velja namrec pravilo mocnejsega. Ob bajkerjih, avtomobilih in avtobusih so redni udelezenci v prometu tudi psi, macke, race in kokosi!
Ocarala so naju rizeva polja, neverjetno prijazni ljudje, njihova religija in darovanja, lepe plaze pa bova morala poiskati kje drugje..............cez par dni sibava na Sulawesi!
Kaj kmalu sva iz tega kaosa odpujsala v notranjost. Ubud je kulturno sredisce Balija, obdano s prekrasnimi rizevimi polji in vasicami, ki izdelujejo vse mogoce. No in tukaj ti postane jasno od kod se zalaga Ikea in pol nasih trgovin. Bali! In ko sva midva zivela v dobri veri, da se “african tribal work” = kipci, maske in podobne stvari izdelujejo v Afriki, sva se krepko motila. Delavnice razlicnih stvari je bolje steti v kilometrih, moznostim za barantanje pa ni konca. Prvi ceni, vedno sledi vprasanje: “here for bussiness?” Potem je cena cisto druga in prav smesna. No in nehote se ti porodi misel o uvozu par kontejnerjev dizajnerskega pohistva.
Sva pa tukaj odkrila se novo adrenalinsko aktivnost – voznja s skuterjem. Carska opcija za odkrivanje otoka, ceprav precej naporna! Velja namrec pravilo mocnejsega. Ob bajkerjih, avtomobilih in avtobusih so redni udelezenci v prometu tudi psi, macke, race in kokosi!
Ocarala so naju rizeva polja, neverjetno prijazni ljudje, njihova religija in darovanja, lepe plaze pa bova morala poiskati kje drugje..............cez par dni sibava na Sulawesi!
Tradicionalni plesi
Rizeva polja
In kaj je to?
Pri obredu
Daritev
Lokalni bajkerji
Turisticni bajkerji
Durian- najbolj smrdljivi sadez (se kosa s smrdljivim francoskim sirom in ga je prepovedano nosit v hotel). Okus je prav dober. Ne priporocava pred zmenkom.
Lokalci na sihtu
Eden od nestetih templjev
2 comments:
Hej,
kje sta vidva? Sulawesi se vedno?
Hepi brzdej, Tina! Upam da izlezavas in te Gasper masira v mangrovi ;)
Post a Comment