Sediva v kaficu na Tongi in poskusava strniti utrinke iz Velikonocnega otoka. Devet dnevna pravljica se je podaljsala za en dan, saj se je pokvarilo letalo in sva tako dobila se en dan razvajanja v hotelu na racun Lan Chile. Kdo bi se pritozeval. Da pa je bil zakljucek popoln sva z otoka odletela v bussines razredu. Kaj naj receva, tega razkosja bi se clovek z lahkoto navadil- sampanjec za uvod, potem nadaljevanje z dobrim cilenskim vinom, menijem po izbiri in masazo v stolu, ki se z lahkoto spremeni v udobno posteljo. Pa da se vrneva na otok, Rapanui, kot ga imenujejo domacini. Je eden najbolj izoliranih poseljenih krajev na svetu. Najblizja zelenica raste 3700 km dalec, tako si je kar tezko predstavljat, da ta otok se vedno pripada k Juzni Ameriki. Seveda bolj na papirju, saj so vzdusje, ljudje in kultura cisto polinezijski. Najvecja znamenitost otoka so seveda Moai- ogromni kamniti kipi, katerih zgodovina je se vedno zavita v megleno tancico. Moai naj bi upodabljali visoke predstavn...
Kuala Lumpur je mesto v katerega se vračava z vedno večjim veseljem. Če dobro pomislim, sva ga sedaj prečkala že šestič, saj nama »hočeš nočeš« vedno pade v letalsko karto, kot odlično in zelo ugodno izhodišče za ostale azijske destinacije. Težko je opisat občutek, ko ti tako oddaljeno mesto zleze pod kožo in vedno znova obuja spomine, ki so ostali od prejšnjega postanka. Mogoče zato, ker ga ne dojemava kot mesto v katerem hočeva videt kakšno znamenitost, vendar se v njem razvajava in tekava po opravkih. Sprehod po ulicah Kuala Lumpurja je vedno doživetje. Prvi koraki v mestu te najprej presenetijo z visoko vlago v zraku (originalen prevod besede Kuala Lumpur je blatno sotočje), na katero pa hitro pozabiš, ko te objamejo oblaki začimbnih mešanic, ki se širijo iz loncev uličnih kuharjev, ki te že zgodaj zjutraj vabijo na ribo v omaki, meso na žaru in kepo riža. Mesto je pravi kulinarični razvrat, ulični prodajalci hrane rastejo kot gobe po dežju. Že od svojih zgodnj...
Comments