Brazilija in njena dva obraza

Zadnje tri tedne sva se preganjala po Braziliji in vzdihovala ob njenih naravnih lepotah ter na zalost tudi ob najbolj neprijaznih ljudeh, kar sva jih spoznala v Juzni ameriki. Verjetno lahko to najino izkusnjo delno pripiseva neznanju portugalscine. Je pa tudi res da sva se potikala po zelo turisticnih krajih in tako vecinoma komunicirala z nasilnimi anglesko govorecimi wannabe turisticnimi vodici, ki so naju zavohali na vec kilometrov. Midva sva jih poimenovala kar indijci Juzne Amerike. Na sreco sva svoj izpit v ravnanju s podobnimi osebki opravila ze v Indiji.

Kristalno ciste reke Bonita...

...in druzenje z njihovimi stevilnimi prebivalci

Da v Pantanalu ne bomo lacni

Kapibara

Modri macawi

Pantanalski pozerji

Mravljincar in njegov zajtrk


Glavno mesto Brasilia...

...in njena...

...arhitektura

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

Med ribiči, kokosi in meduzami, ki ne ožigajo- Port Barton in naokrog

Image
Ker imajo Filipini več kot 7000 otokov sva se hitro poslovila od otoka Luzon in odletela na otok Palawan, ki je trenutno najbolj vroča destinacija Filipinov, kljub temu, da velja še za turistično zelo nerazvit otok. Že na letališču nama je bilo jasno, da se tukaj življenje odvija še za dve prestavi počasneje in da vstopava v pravo otoško življenje, neasvaltirane ceste in počasen tempo. Veliko pove že podatek, da je bankomat ali banka, kjer bi lahko prišel do denarja, samo v glavnem mestu otoka. Prvi premik narediva z lokalnim avtobusom, ki naju po zaviti makedamski cesti in živo zelenimi riževimi polji pripelje v Port Barton. To je umirjena ribiška vasica z nekaj bungalovi, elektriko na obroke in prijaznimi domačini. Na mojo željo sva se iskanja nastanitve lotila »old school« brez TripAdvisor-ja in Bookinga, si vzela pol ure časa naredila tržno raziskavo in za eno noč pristala v hiški na drevesu ob plaži. Simpatično ni kaj, ampak ko moraš ponoči na WC pa precej avanturistično...
Preberi več »

Sumatra

Image
--> Kilometer 0 ali kjer se zacne Indonezija Pa sva prigurala do konca in sedaj odstevava zadnje dneve svobode v viseci mrezi najinega bungalova na otoku Weh. Sumatro sva posteno obdelala. Po tekanju z nagci po dzungli sva se uvajala nazaj v civilizacijo na jezeru Toba.
Preberi več »