DVA POTEPUHA

Poletje je tukaj in cas je za Karibe! V zraku se cuti mocan afriski vpliv, ki pa se ne kaze samo v barvi koze, ampak tudi v nacinu zivljenja. Tukaj je bistvo zivljenja viseca mreza, mrzla Aguila (lokalno pivo) in beseda tranquillo (na izi). Tudi midva sva kaj hitro podlegla temu ritmu in zabila 10 dni v Tagangi. Da pa ne bi bila cisto nekoristna sva postala certificirana potapljaca. Taganga je mala ribiska vasica, ki je pred 10 leti verjetno se ni bilo na zemljevidu, sedaj pa dozivlja pravi razcvet in invazijo Izraelcev in Americanov. Sprva je kar tezko verjeti kaj je na tej vasici tako privlacnega (plaze niso nic posebnega, ulice se vedno v prasnem oblaku in elektrika prihaja v obrokih), vendar ko te vaski ritem potegne vase mu je tezko uiti. Zmagovalen dogodek Tagange je bil, ko je eden izmed predstavnikov glodalcev ponoci pomalical Tinine umazane gatke- ocitno cenjena gurmanska specialiteta. In ko se nama je koncno uspelo lociti od Tagange, sva osvojila se najsevernejso tocko J Ame...

Po tisocih kilometrih na avtobusu, ladji in v zraku sva koncno prispela v tezko pricakovano Kolumbijo. S cmokom v grlu in benko spuro sva prestopila mejo v dezelo kokaina, orozja in gverile. Sok! Kot bi se zbudila v pravljici. Namesto Escobarja in njegovih kompanjonov so naju pricakali nasmejani ljudje, vonj po dobri kavi in prijazna beseda na vsakem vogalu. Kar tezko verjames, da je ta dezela na tako slabem glasu. Po sestih dneh ladje sva en teden prezivela v Leticii, ki je mesto na tromeji med Perujem, Brazilijo in Kolumbijo. To je bil cas za razvajanje z neznanim tropskim sadjem, tekanjem po dzungli in z najlepsim razgledom iz WC-ja. Mrces Jutro na Rio Yavari Kraljevi lokvanji Najina cabaña sredi dzungle In se zadnja stran- WC z najlepsim razgledom Sosed kajman In obrazi Amazonke... Neznzno pleme